Splošni opis lovse družina
Opis družine
Trenutno Lovska družina sv. Marjeta niže Ptuja šteje 43 aktivnih članov. Družina ima 2.728,15 ha površine, od tega ima lovne površine 2.436,63 ha. Podeljena nam je koncesija do leta 2029.
Gospodarimo z malo in veliko divjadjo. Nekaj let pa se nam pojavlja tudi divji prašič, ki migrira iz sosednjega lovišča. Lovci spoštujemo načela trajne rabe narave, kar pomeni, da lahko iz narave jemlje le to in toliko, da ne ogrozimo obstoja nobene vrste divjadi.
Ponosni smo na opravljeno delo naših predhodnikov in tudi sedanjih članov. Rezultati so vidni in trajni. Velikokrat pomislimo tudi na preminule lovske tovariše, s katerimi smo soustvarjali in prehodili mnogo zelenih stečin.
Za nastanek dobre lovske organizacije sta potrebna čas in izkušnje njenih članov in predanost lovski organizaciji. Zato je, ne glede na vzpone in padce, lovska družina lahko ponosna delo in lovsko tradicijo.
Naše delo je poplačano, ko vidimo zdravo populacijo divjadi in življenjski prostor, ki na območju našega lovišča ni močno okrnjen in onesnažen. V lovišču si bomo še naprej prizadevali za prijetno vzdušje in počutje vseh članov v lovski družini.
Pri tem ne smemo pozabiti, da dobro lovsko organizacijo naredijo njeni člani, ki iz svoje notranje potrebe želijo dati svoj prispevek k razvoju lovstva.
Podedovali smo bogato dediščino z lovskim domom in zemljiščem, predvsem pa vrednote lovskega tovarištva, šeg in običajev. Delo preteklih lovskih generacij na področju lovstva moramo znati spoštovati, ceniti in razvijati dalje.
Lovišče LD sv Marjeta
Lovišče LD sv. Marjeta leži v spodnjem Ptuj-Dravskem polju. Večinski del lovišča je ravninski, sevrni del pa rahlo gričevnat, kjer se dotakne obrobja Slovenskih Goric. Lovišče je razdeljeno na dva revirja razmejuje ju HE Formin.
Lovna površina so po večini široka polja, ki ponujajo zavetje mali divjadi. Vmesni gozdički pa dajejo kritje veliki divjadi. Pomembni vodni povrišini sta reka Pesnica in Drava, kjer je obilno vodne perjadi, dobro zastopana je raca mlakarica.
Od velike divjadi je najštevilčnejša srnjad, kar je za nas gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi. Zadnja leta je v lovišču prisoten divji prašič saj migrira iz sosednjega lovišča. Pri poljskem zajcu je zadnja leta občuten padec številčnosti, kar se tudi pozna na samem odvzemu . Številčnost fazana se tudi manjša zaradi slabih življenjskih pogojev, kar poskušamo rešiti z remizami in vlaganjem fazanov. Od zveri je v lovišču največ pogosta lisica. Zadnja leta se opaža tudi veliko število sivih vran in srak. Na območju gorišniškega Gaja domuje udi populacija zaščitenih črnih vran.
