Mala divjad
Fazan
Phasianus Colchicus
Fazan je ptica ki spada v družino poljskih kur. Njegova domovina je Azija. Po zgodovinskih podatkih so prenesli fazana iz Azije že stari Grki. Podatkov o prvih naselitvah fazanov na ozemlju Slovenije ni, verjetno pa so ga tako kot drugod po Evropi tudi na Slovenskem gojili že stari Rimljani.
Poljski zajec
Lepus europaeus
Poljski zajec je vrsta zajca, ki je razširjen po celi Evropi razen Islandije in severne Skandinavije; po jugozahodni, srednji in vzhodni Aziji in Afriki. Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodavce. Vendar z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Zajci sicer imajo glodače, vendar se od glodavcev ločijo po številu zob.
Jerebica
Perdix perdix
Jerebica je majhna, čokata kura odprtih polj, ki ob nevarnosti raje pobegne s tekom kakor z letom. Če vseeno zleti, je njen let podoben kot pri ostalih kurah, saj leti nizko nad tlemi in hitro utripa s perutmi, pri čemer se slišijo glasni tleski pri zamahovanju. Najdemo jo skoraj izključno samo na ekstenzivno obdelanih površinah.
Jerebica je pri nas dokaj pogosta celoletna vrsta in gnezdilka, vendar njeno število močno upada. Gnezdi na nižjih nadmorskih višinah v odprtih, suhih kulturnih krajinah, gnezdo pa si naredi v goščavi na tleh.
Prepelica
Coturnix coturnix
Prepelica je najmanjša evropska kura. Vidimo jo lahko zelo redko, saj se navadno skriva v travi, zato pa jo lahko pogosto slišimo. Običajno se oglašajo samci in to z značilnim “pet-pedi” oglašanjem, vendar običajno zelo težko natančno določimo, od kod točno oglašanje prihaja.
Prepelica prebiva predvsem na vlažnih, pozno košenih travnikih. V preteklosti se je naselila tudi na žitna polja, vendar je danes tam le še redko najdemo, saj je iz tal izginila večina plevela, ki je prepelici nadomeščalo ščavje iz mokrišč.
Prepelica je razširjena po vsej Sloveniji in jo uvrščamo med naše dokaj pogoste gnezdilke.
Raca mlakarica
Anas platyrhynchos
Mlakarica je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in subtropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Živi v najrazličnejših vodnih habitatih, od močvirij in vodnih tokov do ribnikov v središču mest. Voda je njihovo življenjsko okolje, ki jim predstavlja varnost in jim prinaša hrano, čeprav včasih zaidejo tudi na polje.
Je verjetno najbolj znana med vsemi racami na svetu in je prednik vseh udomačenih rac, ki jih goji človek. Tudi v Sloveniji je vse leto najštevilnejša med vsemi racami, pozimi pa se ji pridružijo še mlakarice iz visokega severa. Tudi drugod po svetu se osebki, ki gnezdijo v krajih z mrzlimi zimami, selijo v toplejše kraje. Pravimo, da je mlakarica delna selivka.
Navadna lisica
Vulpes vulpes
Lisíca ali rdéča lisíca je zelo prilagodljiva žival, saj naseljuje različne življenjske prostore. Naseljuje predele Evrope, Severne Amerike, Severne Afrike in večjega dela Azije. Navadna lisica ima okrog 50 podvrst, s številnimi barvnimi različicami kožuha.
Ima podolgovato vitko telo, na glavi pa zelo gibljiva šilasta uhlja in ozek koničast smrček z redkimi dolgimi dlakami. Rep je dolg in košat, na koncu bel. Kožuh je rdeče-rjave barve, vrat in trebuh sta bela, spodnji del nog in konca uhljev pa temni. Živi v gozdnih predelih, redko v gorah. Zelo pogosto se zadržuje v bližini človeških naselij, tudi ob velikih mestih. Je zelo spretna in hitra. Okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Hrani se z vsem, kar lahko ulovi, od majhnih sesalcev, žuželk, plazilcev, ptic, mrhovine, jagod …
Lisica je sicer glavni prenašalec silvatične stekline, a je v gozdu zelo koristna, saj odstranjuje bolne in poginule živali. Živi kot samotar v rovu, lisičini, ki si ga sama izkoplje.
Jazbec
Meles meles Linnaeus
Jazbec je domorodna vrsta iz družine kun, v kateri so tudi podlasice, vidre, ter minki. V preteklosti je bil jazbec bistveno številčnejši. Znano je, da jazbec rad naredi brlog med skalami. Jazbec se s svojimi kratkimi mišičastimi nogami po obliki razlikuje od drugih kunjih bratrancev. Je izrazit ponočnjak in samotar. Brlog si izkoplje sam in v njem vlada vzorna čistoča in red. V ustrezni oddaljenosti od jazbine si uredi »stranišče«, kjer zakopava svoje iztrebke in odpadke. Aktiven predvsem ponoči. Dobro voha in sliši, slabše vidi. V naravi jih dobra tretjina ne preživi tretjega leta starosti. Njegova naravna sovražnika sta volk in ris.
Mala podlasica
Mustela nivalis
Mala podlasica je najmanjši predstavnik družine kun in najmanjša zver v Evropi nasploh. Živi v večjem delu zmernega podnebnega pasu na severni polobli. Izbira predvsem okolja z gosto vegetacijo, kjer je dovolj malih sesalcev. Hrani se z glodavci, predvsem voluharicami, redkeje pticami, njihovimi jajci, ribami, žabami in žuželkami. Izogiba se močvirnim območjem. V številnih območjih se zaradi sprememb v kmetijskih praksah njihova številčnost zmanjšuje.
Navadna veverica
Sciurus vulgaris
Navadna veverica tudi rdeča veverica, evrazijska veverica, je glodavec, ki ga bomo srečali po gozdovih po vsej Sloveniji. Pogosta je tudi v mestnih parkih, predvsem tistih, ki so povezani z gozdom ali v njegovi neposredni bližini. Če imamo velik okrasni vrt z visokimi drevesi ali gozdni vrt, se lahko veverica naseli tudi v vrt ali pa ga redno obiskuje.
Veverice so simpatične živali, ki so všeč številnim ljudem, nekateri so jih celo udomačili. Mlade veverice so ljubke, prikupne in prijazne živali. Ko odrastejo, se njihov značaj spremeni in postanejo potuhnjene in popadljive ter neprimerne kot domače živali. Najbolj problematične postanejo spomladi v času parjenja.
Siva vrana
Corvus cornix
Zaradi svoje prilagodljivosti je siva vrana zelo uspešna vrsta. Izkoristila je različne antropogene strukture; od smetišč, na katerih se hrani, do daljnovodov, na katerih počiva in namešča svoja gnezda.
Sivo vrano lahko v Sloveniji vidimo vse leto in jo zato uvrščamo med stalnice. Predvsem pozimi se po poljih in obrobjih mest združuje v večje jate, ki pa niso tako velike kot pri kavki ali poljski vrani. Življenjski prostor sive vrane bi težko natančno opisali, saj živi skoraj povsod. Ni je le v obsežnih strnjenih gozdovih in visokogorju. V severni Sloveniji poteka območje križanja s črno vrano.
Sraka
Pica pica
Sraka je zelo pogosta in prilagodljiva ptica. Prepoznamo jo po črno-belem perju in dolgem repu. Gnezdi v različnih življenjskih okoljih, od naselij do odprtih pokrajin z drevjem. Izogiba se le zaprtih gozdov in ravnin brez drevja.
V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta.
Šoja
Garrulus glandarius
Šoja je predstavnik vranov s pretežno rjavim perjem, črnim repom, belo trtico in belo-modrimi progami na perutih. Njena zanimiva značilnost je skrivanje želoda v gozdnih tleh za zalogo, vendar na te zaloge pogosto pozabi. Šoja tako pripomore k razširjanju hrasta v evropskih gozdovih
Njen življenjski prostor so listnati in mešani gozdovi s prevladujočimi hrastovimi sestoji, parki, pokopališča in večji vrtovi. Pri nas je šoja pogosta celoletna vrsta.
